Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2)

05.04.2022

Nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-2) je bil sprejet na seji Državnega zbora 23.3.2022 in je pričel veljati 5.4.2022. Spremembe, ki jih uvaja, so poleg medijsko odmevnih povečanih pristojnosti Urada tudi jasnejšo dikcijo nekaterih določb, omilitev določenih obveznosti zavezancev z namenom njihovega izenačenja z zavezanci v ostalih državah EU, dodatne naloge in obveznosti zavezancev in prilagoditev prekrškovnih glob. Pa poglejmo nekaj najpomembnejših sprememb:

OCENA TVEGANJA

V sedanjem zakonu je ocena tveganja opredeljena v 13. členu in sicer, da zavezanec izdela oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. Predlog ZPPDFT-2 poleg obstoječih zahtev glede izdelave ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma zaradi jasnosti oziroma bolj sistematične izdelave ocene tveganja določa obveznosti izdelave ocene tveganja na različnih ravneh, in sicer na ravni samega zavezanca, njegove stranke in njegove skupine.

OBVLADOVANJE TVEGANJ

Predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje določbe ZPPDFT-1 v zvezi z obvladovanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer zaradi jasnosti izrecno določa, da mora zavezanec politike, kontrole in postopke tudi izvajati. Namreč pogosto se je ugotovilo, da je zavezanec sprejete imel politike in postopke, ki niso odražali poslovni model poslovanja zavezanca in dokumenti niso bili prilagojeni na delovne procese.

POLITIČNO IZPOSTAVLJENE OSEBE

Zaradi večje jasnosti glede obveznosti ugotavljanja politične izpostavljenosti predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje z izrecno določbo, da je zavezanec dolžan to okoliščino ugotoviti v okviru izvajanja pregleda stranke. Prav tako je zaradi nejasnosti v praksi izrecno določeno, da morajo zavezanci ugotoviti politično izpostavljenost stranke in dejanskega lastnika ne glede na obliko pregleda stranke, torej tudi v primeru poenostavljenega pregleda stranke.

Prav tako je bila izbrisana zahteva, da zavezanci izvajajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke, če je njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba

V členu, ki ureja najtežje kršitve, se zaradi sledenja sistematiki ZPPDFT-2 umesti tudi prekršek v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti pridobivanja podatkov o premoženju in izvoru premoženja stranke oziroma dejanskega lastnika ter podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, v zvezi s politično izpostavljenimi osebami (1. točka šestega odstavka 66. člena ZPPDFT-2), ki je v ZPPDFT-1 urejen v ločenem členu.

UGOTAVLJANJE IN PREVERJANJE ISTOVETNOSTI POOBLAŠČENCA PRAVNE OSEBE

Predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje člen ZPPDFT-1, ki ureja ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca pravne osebe, tako da je pisno pooblastilo, ki ga identificirani zakoniti zastopnik podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, in pooblastilo v elektronski obliki, če je podpis zakonitega zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, izenačeno z overjenim pisnim pooblastilom, ki ga izda zakoniti zastopnik.

PRIDOBIVANJE PODATKOV O DEJANSKEM LASTNIKU FIZIČNE OSEBE

V zvezi s členom ZPPDFT-1, ki ureja obveznost zavezanca, da ugotovi dejanskega lastnika svoje stranke, predlog ZPPDFT-2 v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika fizične osebe v izogib dvomu napotuje na določbo drugega odstavka 30. člena ZPPDFT-2, tako da je jasno, da mora zavezanec preveriti, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega.

NAMEN IN PREDVIDENA NARAVA POSLOVNEGA RAZMERJA

V ZPPDFT-1 glede pridobitve podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja navkljub naslovu podpoglavja ni bilo jasnih določb. Obenem pa je razumevanje namena in predvidene narave bistvenega pomena za nadaljnje spremljanje poslovnih aktivnosti. Zato se je v ZPPDFT-2 dodalo nov odstavek člena, ki je do sedaj obravnaval le nabor podatkov, sedaj pa vključuje tudi obveznost ocenjevanja prejetih podatkov na način, da je namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije razumljiva.

ZAKLJUČEK

Predmetni zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept ZPPDFT-1 oziroma v njegove temeljne določbe ne posegajo, temveč z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti, omilitvijo določenih zahtev in uvedbo dodatnih orodij oziroma možnosti pri izvajanju ukrepov s strani zavezancev ter mehanizmov za nadzor nad izvajanjem zakona zagotavljajo učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s strani zavezancev in izvajanje nadzora s strani nadzornih organov.

Če še niste prenovili vaših internih politik, nas pokličite za sestanek. Z veseljem vam bomo pomagali!