Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (ZPPDFT-2)

05.04.2022

Nov Zakon o preprečevanju pranja denarja in financiranju terorizma (ZPPDFT-2) je bil sprejet na seji Državnega zbora 23.3.2022 in je pričel veljati 5.4.2022. Spremembe, ki jih uvaja, so poleg medijsko odmevnih povečanih pristojnosti Urada tudi jasnejšo dikcijo nekaterih določb, omilitev določenih obveznosti zavezancev z namenom njihovega izenačenja z zavezanci v ostalih državah EU, dodatne naloge in obveznosti zavezancev in prilagoditev prekrškovnih glob. Pa poglejmo nekaj najpomembnejših sprememb:

OCENA TVEGANJA

V sedanjem zakonu je ocena tveganja opredeljena v 13. členu in sicer, da zavezanec izdela oceno tveganja posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in upošteva dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. Predlog ZPPDFT-2 poleg obstoječih zahtev glede izdelave ocene tveganja za pranje denarja in financiranje terorizma zaradi jasnosti oziroma bolj sistematične izdelave ocene tveganja določa obveznosti izdelave ocene tveganja na različnih ravneh, in sicer na ravni samega zavezanca, njegove stranke in njegove skupine.

OBVLADOVANJE TVEGANJ

Predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje določbe ZPPDFT-1 v zvezi z obvladovanjem tveganj pranja denarja in financiranja terorizma, in sicer zaradi jasnosti izrecno določa, da mora zavezanec politike, kontrole in postopke tudi izvajati. Namreč pogosto se je ugotovilo, da je zavezanec sprejete imel politike in postopke, ki niso odražali poslovni model poslovanja zavezanca in dokumenti niso bili prilagojeni na delovne procese.

POLITIČNO IZPOSTAVLJENE OSEBE

Zaradi večje jasnosti glede obveznosti ugotavljanja politične izpostavljenosti predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje z izrecno določbo, da je zavezanec dolžan to okoliščino ugotoviti v okviru izvajanja pregleda stranke. Prav tako je zaradi nejasnosti v praksi izrecno določeno, da morajo zavezanci ugotoviti politično izpostavljenost stranke in dejanskega lastnika ne glede na obliko pregleda stranke, torej tudi v primeru poenostavljenega pregleda stranke.

Prav tako je bila izbrisana zahteva, da zavezanci izvajajo ukrepe poglobljenega pregleda stranke, če je njen zakoniti zastopnik ali pooblaščenec politično izpostavljena oseba

V členu, ki ureja najtežje kršitve, se zaradi sledenja sistematiki ZPPDFT-2 umesti tudi prekršek v zvezi z neizpolnjevanjem obveznosti pridobivanja podatkov o premoženju in izvoru premoženja stranke oziroma dejanskega lastnika ter podatkov o izvoru sredstev in premoženja, ki so ali bodo predmet poslovnega razmerja oziroma transakcije, v zvezi s politično izpostavljenimi osebami (1. točka šestega odstavka 66. člena ZPPDFT-2), ki je v ZPPDFT-1 urejen v ločenem členu.

UGOTAVLJANJE IN PREVERJANJE ISTOVETNOSTI POOBLAŠČENCA PRAVNE OSEBE

Predlog ZPPDFT-2 dopolnjuje člen ZPPDFT-1, ki ureja ugotavljanje in preverjanje istovetnosti pooblaščenca pravne osebe, tako da je pisno pooblastilo, ki ga identificirani zakoniti zastopnik podpiše v navzočnosti predstavnika zavezanca, in pooblastilo v elektronski obliki, če je podpis zakonitega zastopnika overjen s kvalificiranim elektronskim podpisom v skladu s predpisi, ki urejajo elektronske identifikacije in storitve zaupanja, izenačeno z overjenim pisnim pooblastilom, ki ga izda zakoniti zastopnik.

PRIDOBIVANJE PODATKOV O DEJANSKEM LASTNIKU FIZIČNE OSEBE

V zvezi s členom ZPPDFT-1, ki ureja obveznost zavezanca, da ugotovi dejanskega lastnika svoje stranke, predlog ZPPDFT-2 v zvezi z ugotavljanjem dejanskega lastnika fizične osebe v izogib dvomu napotuje na določbo drugega odstavka 30. člena ZPPDFT-2, tako da je jasno, da mora zavezanec preveriti, ali stranka posluje v svojem imenu ali v imenu nekoga tretjega.

NAMEN IN PREDVIDENA NARAVA POSLOVNEGA RAZMERJA

V ZPPDFT-1 glede pridobitve podatkov o namenu in predvideni naravi poslovnega razmerja navkljub naslovu podpoglavja ni bilo jasnih določb. Obenem pa je razumevanje namena in predvidene narave bistvenega pomena za nadaljnje spremljanje poslovnih aktivnosti. Zato se je v ZPPDFT-2 dodalo nov odstavek člena, ki je do sedaj obravnaval le nabor podatkov, sedaj pa vključuje tudi obveznost ocenjevanja prejetih podatkov na način, da je namen in predvidena narava poslovnega razmerja ali transakcije razumljiva.

ZAKLJUČEK

Predmetni zakon vsebuje vrsto izboljšav, ki v koncept ZPPDFT-1 oziroma v njegove temeljne določbe ne posegajo, temveč z odpravo določenih nedoslednosti in nejasnosti, omilitvijo določenih zahtev in uvedbo dodatnih orodij oziroma možnosti pri izvajanju ukrepov s strani zavezancev ter mehanizmov za nadzor nad izvajanjem zakona zagotavljajo učinkovitejše obvladovanje tveganja pranja denarja in financiranja terorizma s strani zavezancev in izvajanje nadzora s strani nadzornih organov.

Če še niste prenovili vaših internih politik, nas pokličite za sestanek. Z veseljem vam bomo pomagali!

/0 Comments/by

Ocena tveganja zavezanca – obveza ali korist?

2.2.2022

Zavezanci za preprečevanje pranja denarja morajo vsako leto posodobiti svojo lastno oceno tveganja (OTZ). V oceni tveganja se mora v skladu z dobro mednarodno prakso upoštevati tveganje posamezne skupine ali vrste stranke, poslovnega razmerja, transakcije, produkta, storitve ali distribucijske poti in dejavnike geografskega tveganja glede na možne zlorabe za pranje denarja ali financiranje terorizma. V skladu s smernicami Banke Slovenije se ocena tveganja zavezanca posodobi do konca marca tekočega leta na podlagi podatkov predhodnega poslovnega leta. Finančne institucije analizirajo portfelj strank po stanju na dan 31.12. Pri analizi dinamičnih faktorjev kot so transakcije, finančne institucije običajno analizirajo vse transakcije, ki so bile izvršene v preteklem koledarskem letu (torej od 1.1. do 31.12.).

Namen ocene tveganja kot enega izmed pomembnejših orodij za obvladovanje tveganj je identificirati tista področja poslovanja, ki predstavljajo povečano tveganje in za katere je smiselno sprejeti dodatne ukrepe kot so npr. prenova politik, uvedba dodatnih kontrolnih aktivnosti, nadgradnja IT sistemov, zagotovitev dodatnih resursov in podobno. Vsekakor je potrebno za sprejem dodatnih ukrepov pripraviti akcijski načrt in določiti tako rok za izvedbo kot odgovorne osebe, ki bodo poskrbele, da se bodo ukrepi dejansko izvedli v praksi.

Dobra mednarodna praksa je pokazala, da je ocena tveganja zavezanca dobra osnova za sprejem politike sprejemljivosti strank in pripravo apetita za sprejem tveganj (Risk Appetite), ki je zelo dobra usmeritev komercialnim področjem, kakšne stranke si zavezanec želi in jih je z obstoječim sistemov pripravljen sprejeti v svoj portfelj. Vse to definira poslovno odločitev zavezanca, ki pomembno vpliva na izvajanje ukrepov na ravni zavezanca kot tudi na ravni posamezne stranke. In ne pozabite: neizpolnjevanje te zahteve je v zakonu opredeljena kot najtežja kršitev.

In ne pozabite, ocena tveganja ni enkraten dogodek, ki se izvede enkrat letno, ampak dinamičen proces, ki se mora izvajati tudi med letom. Posodabljanje je potrebno vedno kadar pride do pomembne spremembe kot je npr. uvedba novega produkta, nove poslovne prakse, nove tehnologije in podobno.

Priprava in izvedba ocene tveganja zavezanca je kompleksen in zahteven proces, kjer potrebujete zelo veliko podatkov, ki jih je potrebno ustrezno ovrednotiti in analizirati.

Izdelava oziroma posodobitev ocene tveganja je nedvomno predpisana obveza vsakega zavezanca, hkrati pa je kvalitetno in podrobno pripravljena ocena tveganja tudi izjemno koristen dokument za vsako finančno institucijo.

Če se še niste lotili priprave, je zdaj zadnji čas. Ne pozabite: rok za izvedbo ocene tveganja je 31.3.

/0 Comments/by